Prejela sva klic: “Ej, a gresta v Maroko?” “Ja, itak!” Tako smo se februarja 2016 z Meto in Gregorjem odpravili na sever sosednje celine. 

1. Fez

V poznih večernih urah smo prileteli v mesto Fez. S taksijem smo se odpravili v medino, stari del mesta. Ko smo izstopili, je na nas planilo cel kup domačinov. Bili so tako vztrajni, da smo utrujeni pristali, da nas za nekaj drobiža lokalni fant skozi temne ulice odpelje do našega prenočišča. 

2. Marakeš

Iz Feza smo hoteli kreniti v puščavo in šele nato v Marakeš, vendar je bil zaradi snega promet zaprt. Tako smo se z vlakom sredi noči odpeljali proti živahnemu Marakešu. Znan je po glavnem trgu Jemaa El Fna, kjer poteka pravi živžav – od vpitja uličnih prodajalcev do glasbe “krotilcev” kač. 

3. Proti puščavi… 

V Marakešu smo rezervirali 3-dnevni izlet, katerega glavni cilj je bil prespati v puščavi. Vmes smo si ogledali še druge prelepe kotičke orientalskega Maroka. 

4. puščava Sahara

Končno smo dočakali težko pričakovan obisk puščave. Upravičeno smo se ga zelo veselili, saj je bilo spanje med saharskimi sipinami v berberskih šotorih prav posebno doživetje. Berberi so zakurili ogenj in nam skuhali “tadžin” ter skupaj z njimi in še nekaj ostalimi popotniki smo se družili pod zvezdnatim puščavskim nebom. Bilo je prekrasno!

5. vrnitev v Marakeš in let domov

Zadnji dan v Marakešu je bil dan za nakupe. Jaz in Martin sva se še malo lovila pri pogajanju s prodajalci, Gregu in Meti (sploh Gregu), kot izkušenima barantačoma pa je šlo to odlično od rok.